Kava je rastlina iz družine Rubiaceae. Drevo kave ima kožaste, sijajne, temno zelene, podolgovate liste, ki rastejo v paru, lahko pa zraste tudi do 10 metrov v višino. Večina znanih vrst kave raste v področju, ki mu rečemo coffee belt ali kavni pas, ki vključuje približno 70 dežel, ki se ukvarjajo z pridelavo kave, med največjimi pridelovalci pa so Brazilija, Vietnam, Kolumbija in Indonezija. Kava dobi ime po deželi, iz katere izvira. Za rast rastlina potrebuje precej dežja in temperature med12 in 27 °C. Rastlina doseže plodnost po treh do štirih letih, za polno rodovitnost pa potrebuje več kot 10 let. Med cvetenjem rastlina kave ima množico belih cvetov, ki dišijo podobno kot jasmin, ki se razvijejo v plodove. Med zorenjem plod spreminja barvo od zelene, rumene do rdeće, ki jo dobi, ko doseže polno zrelost. Plodovi so po videzu podobni češnji in so v grozdastih skupinah. Znotraj jagode sta praviloma dve svetlo zeleni zrni. Nabiranje jagod poteka ročno, pa tudi s pomočjo strojev, če okolje to dopušča. Navadno gre za eno nabiranje v letu, čeprav sta v nekaterih področjih možni tudi dve nabiranji v letu, odvisno od klimatskih pogojev. Po nabiranju je potrebno ločiti zrno od pulpe, za kar uporabljajo suhi in mokri postopek. S suhim postopkom jagode pustijo, naj se posušijo na soncu približno 4 tedne, z občasnim obračanjem jagod. Na ta način se mehka ovojnica sčasoma izsuši, postane trdna in lomljiva, ter jo lahko brez težav ločimo od zrna. V nekaterih deželah, kjer ni dovolj sonca, postopek skrajšamo tako, da pred sušenjem pulpo delno mehanično ločimo od zrn. Mokri postopek pomeni pogrezanje jagod v vodo, da bi se jagode zmehčale, nato pa pulpo strojno ločijo od zrn. Nato poteka separacija zdravih zrn od pokvarjenih z namakanjem v vodi, kjer pride do procesa fermentacije in ločitve notranje opne, ki jo pozneje izperejo s curkom vode. Po ločitvi pulpe poteka sušenje, poliranje in razvrstitev zrn, nato pa zrna skladiščijo in transportirajo. Preden kava pride do končnega kupca, jo je treba predelati z določenim postopkom predelave, odvisno od njene končne namembnosti. Postopek predelave vključuje praženje zrna, blendiranje in mletje. Sta dve glavni komercialni vrsti kave: Arabica in Robusta.